Zgodovina

Začetek operacijske dejavnosti v soboški bolnišnici datira v leto 1903, verjetno pa se je operiralo že prej, kajti bolnišnica je bila zgrajena 1893 leta. Podatki o prvih operacijah niso ohranjeni. Prvi operacijski protokoli, ki so ohranjeni datirajo v leto 1931. Večinoma se je takrat operiralo v lokalni anesteziji, tu in tam pa zasledimo, da so se začele dajati tudi prve narkoze s pomočjo Klorofoma in Etra. Anestezije so bile kapalne, s pomočjo Schimell Buschove maske ter Ombreganovim aparatom. Anestezije sta v glavnem dajala usmiljeni sestri Laurina in Luit Gardis. S prihodom primarija Slavka Vrbnjaka in pozneje primarija dr. Brezovnika je izbor anestezij postal bolj pester. Zelo pogosto so dajali že premedikacije z Morfinom in Atropinom, začeli so dajati lumbalne anestezije ter so uporabljali tudi Evipan. Leta 1934 je bila v soboški bolnišnici narejena prva transfuzija krvi s pomočjo Rotanda aparata bolnikou s sepso. Naslednji dan pa še bolnik s krvavečim duodenalnim ulkusom.

Med drugo svetovno vojno ni podatkov o anesteziji. Po vojni pa so zelo pogosto dajali anestezije bolničarji, pozneje pa za to usposobljeni medicinski tehniki. Leta 1956 je bil ustanovljen ginekološko porodni oddelek. Operacijska soba je bila opremljena z donatorstvom Evangeličanske cerkvene zveze. Med to opremo je bil za tiste čase zelo sodoben narkozni aparat Romulus s krožnim sistemom in pulmomatom.

Leta 1965 se je v bolnišnici zaposlila prva anesteziologinja dr. Petrovičeva iz Beograda, vendar je čez dve leti bolnišnico zapustila. Leta 1967 je pa začela anestezijo specializirati dr. Breda Kocbek Belinger in poskušala anesteziološko službo urediti po zgledu večjih bolnišnic, vendar je tudi ona leta 1974 bolnišnico zapustila in z njo tudi prisotne specializantke. Leta 1975 za bolnišnico začneta specializirati dr. Szepessy in dr. Sokolić. Po končani specializaciji leta 1980 sta začela delati v bolnišnici in na njun pritisk je prišlo do ustanovitve Oddelka za anestezijo in reanimacijo. Oddelku je bila priključena 4 posteljna enota za intenzivno zdravljenje. Napeljan je bil centralni razvod plinov, nabavljeni respiratorji, monitorji ter novi narkozni aparati. V intenzivni terapiji so se izvajali moderni načini zdravljenja z nastavitvijo CVK, krvavo merjenje arterijskega pritiska. Postopoma so prihajali novi kolegi, tako, da ima oddelek sedaj 9 anesteziologov in dva specializanta.

Leta 1988 je sledila preselitev v novo kirurško stavbo, kjer je bila sodobno urejena intenzivna terapija in moderen centralni operativni blok.