Odsek za žilno kirurgijo deluje kot samostojni oddelek od leta 1998. Nahaja se v drugem nadstropju kirurškega bloka.

Njegova osnovna dejavnost je zdravljenje bolnikov z žilnim obolenjem in posledic žilnega obolenja. Odsek razpolaga s  15 posteljami.  

 

Bolezni žil predstavljajo v razvitem svetu enega  večjih epidemioloških izzivov.

Ateroskleroza kot najpogostejši vzrok smrti prizadene v različnem obsegu vse pomembne predele arterijskega obtoka, v približno 60 % pa so hkrati prizadeta vsa tri pomembna območja: vratne in možganske arterije, koronarne arterije in arterije spodnjih okončin. Med slednje prištevamo tudi aterosklerotične anevrizme abdominalne aorte. Obolenja arterij lahko nastanejo tudi kot posledica sistemskega vnetnega dogajanja v obliki vaskulitisov, tako v obliki obstruktivnih sprememb kot vazospastičnih obolenj.

Bolezni venskega sistema so v veliki meri posledica primarnega venskega popuščanja povrhnjih ven, vse pogosteje pa tudi kot kronična posledica prebolele tromboze globokih ven. Varice kot najbolj značilna oblika kroničnega venskega popuščanja se pojavljajo v populaciji med 5 in 30 %. Približno 1 % odraslih prebivalcev ima aktivno ali zaceljeno golensko razjedo. Pravočasno prepoznavanje in zdravljenje zapletov venskega popuščanja je odločilnega pomena, saj lahko preprečimo nadaljnje napredovanje bolezni.

 

 

·         Na oddelku zdravimo bolnike z obolenjem ven (varice, tromboflebitis, kronična venska insuficienca) in tiste z obolenjem arterij (zožitve karotid, abdominalna aorta, anevrizma aorte, arterije okončin);

·         Za potrebe nefrološkega oddelka operiramo bolnike, ki potrebujejo AV fistule za hemodializo;

·         Na oddelku opravljamo še ultrazvočne preglede bolnikov z žepnim doplerskim aparatom, s katerim ugotavljamo vensko insuficienco in merimo perfuzijske tlake pri periferni obliterativni bolezni arterij;

·         V povezavi z rentgenskim oddelkom izvajamo celovito ne invazivno diagnostiko žilnih obolenj in invazivno diagnostiko ( arteriografija, PTA).

 

·         Delovati zdravstveno vzgojno ( prehrana, kajenje, navodila po odpustu iz bolnišnice);

·         Preglednost in prosti pretok informacij;

·         Želja zaposlenih na odseku za žilno kirurgijo, da uvedemo multidisciplinarni pristop pri obravnavi bolnika;

·         Zagotoviti kontinuirano obravnavo bolnikov s kronično rano.