Zgodovina

15. novembra 1893 je bil odprt prvi oddelek soboške bolnišnice, v katerem so bile 4 bolniške sobe s 24 posteljami. Prvo leto delovanja je bila to zasebna ustanova, 16. julija 1894 pa je postala Javna okrajna bolnišnica. Prvi varovanci v bolnišnici so bili občinski reveži, služinčad in Romi. Premožnejši sloji prebivalstva so se zdravili na Madžarskem, kamor je tedaj Prekmurje pripadalo.

Leta 1903 so bolnišnici dozidali prizidek in v njem je bila tudi prva operacijska soba, v kateri so opravili prve operacije. S tem so bili postavljeni temelji kirurškega oddelka. Leta 1904 so poslopje razširili še z enim prizidkom, tako da je bilo skupno 9 bolniških sob z 62 posteljami. Internistični bolniki, operiranci, porodnice in bolniki z infekcijskimi obolenji niso bili ločeni. Šele leta 1910 so na dvorišču zgradili posebno stavbo za infekcijske bolnike in bolnike s trahomom.

Po 1. svetovni vojni, ko je Prekmurje pripadlo Jugoslaviji, so začeli v murskosoboško bolnišnico zahajati tudi bolniki z desnega brega Mure. Leta 1936 je bila v bolnišnici opravljena prva delitev na oddelke. Nastala sta dva oddelka: splošni oddelek s 60 posteljami in kirurški oddelek s porodniškim oddelkom, v katerem je bilo 10 postelj. Splošni oddelek je bil pravzaprav internistični oddelek, ki je imel tudi 20 postelj za bolnike s trahomom.

Ob koncu 2. svetovne vojne leta 1945 je bila bolnišnica v zelo slabem stanju. Tekoča voda je bila le v ambulantnih prostorih, v predprostorih za sanitarije in po kopalnicah. Stranišča so bila brez izplakovanja. Prostore so ogrevali z lončenimi pečmi. Zaradi velikega števila tuberkuloznih bolnikov na našem področju so leta 1948 adaptirali stavbo, tik ob meji bolnišnice, ki je bila cerkvena lastnina, in tako pridobili 43 postelj. V tej stavbi je nastal pljučni oddelek.

Leta 1951 je bil interni oddelek adaptiran in nadzidan. Povečalo se je število postelj in izboljšala se je funkcionalnost stavbe. Leta 1959 je bila opravljena nova adaptacija. Meseca maja 1974. leta se je interni oddelek preselil v novozgrajeno zgradbo v Rakičanu, ki pa, žal, ni bila taka, kot so napovedovali prvi načrti, saj so jo precej zmanjšali in celo znižali za eno nadstropje. Interni oddelek zatorej ni imel funkcionalnega dela, tako da so morali v letu 1977 napraviti prizidek, ki je bil odprt meseca novembra tega leta. V tem prizidku so začele delovati dializa, gastroenterološke endoskopije, v kletnih prostorih pa specialistične internistične ambulante.
 
Od splošnega internega oddelka so se torej postopoma odcepljale infektologija, pulmologija in okulistika. Najprej so bolnike z omenjenih oddelkov zdravili internisti in šele pozneje so bili zaposleni tudi prvi specialisti naštetih strok. Interni oddelek je po številu postelj največji oddelek Splošne bolnišnice Murska Sobota. Trenutno ima 120 postelj, ki so razmeščene v treh etažah. Leta 1967 je bil interni oddelek razdeljen na dva pododdelka - ženskega in moškega. Takrat je tudi prišlo do delitve dela na subspecialni ravni, hkrati pa je to pomenilo tudi začetek gastroenterološke in kardiološke dejavnosti.

Redne gastroskopije so se začele januarja 1971. leta, (opravljal jih je Štefan Vučak, dr.med.). Leta 1979 sta bili uvedeni polipektomija in elektrokoagulacija krvavečih okvar in v istem času so začeli delati tudi kolonoskopije. Šele leta 1988 se je začelo zdravljenje s sklerozacijo krvavečih okvar, (mag. sci. Štefan Vučak, dr.med.).

Slepe jetrne biopsije delajo od leta 1971. Letos pa je uvedena z ultrazvokom vodena mikroigelna punkcija abdominalnih organov in drugih cist (Hauzer - Petrovič, dr.med.).

Ultrazvočna diagnostika v gastroenterologiji je bila uvedena 1984. leta, (Ana Hauzer-Petrovič, dr.med.) in jo od takrat rutinsko opravljajo, medtem ko bodo ERCP začeli delati letos jeseni.

Po zgraditvi prizidka k internemu oddelku leta 1977 je eno nadstropje na voljo gastroenterologiji oziroma funkcionalm diagnostiki. Del nadstropja pa zaseda tudi dializna enota, ki je začela z delom 8. maja 1978 (Franc Štivan, dr.med.). Istega leta je bila opravljena tudi prva akutna hemodializa.

V začetku so dializirali samo HB Ag pozitivne bolnike. Leta 1980 pa so ločeno začeli dializirati tudi negativne in pozitivne bolnike. 1984. leta je bila dializa uvedena trikrat na teden, obenem pa se je začela uvajati tudi bikarbonatna dializa. Januarja 1993 se je začela ambulantna kontrola bolnikov s CAPD. Trenutno je na hemodializi 45 bolnikov.

Diabetična ambulanta pri internem oddelku dela od leta 1945. Na začetku je delala enkrat na teden, leta 1982 pa je zaradi povečanih potreb začela z delom vsak dan. V Pomurju imamo registriranih 4204 sladkornih bolnikov. 1984. je bil ustanovljen diabetični dispanzer pri internem oddelku (Rudi Mikolič, dr.med.). V njem delajo zdravnik ter višja in srednja medicinska sestra, ki opravlja hkrati tudi administrativno delo.

Kardiološki odsek je bil ustanovljen leta 1967, (Franc Starc, dr.med.). Cikloergometer in 1-D ultrazvok za srce je bil nabavljen leta 1979, (Ignac Horvat, dr.med.), rutinsko pa smo začeli obe preiskavi opravljati leta 1981 - (Ivan Gašparac, dr.med.). Leta 1984 smo si omislili novejši ultrazvočni aparat z doplerjem za srce in sondo za trebuh. Zadnji nakup ultrazvočnega aparata datira iz leta 1989, v tem letu pa smo dobili tudi periferni dopler za diagnostiko obolenj perifernih žil. Koronarna enota je bila ustanovljena marca 1972 in je imela tri postelje, (Ignac Horvat, dr.med.), po preselitvi oddelka v Rakičan pa ima sedem postelj. Začasni srčni spodbujevalec se rutinsko vstavlja od leta 1981, (Alojz Horvat, dr.med.). Od leta 1984 rutinsko uporabljamo streptazo za zdravljenje srčne kapi, od leta 1988 pa tudi Holter monitorizacijo, (Alojz Horvat, dr.med.). Od leta 1984 se je koronarna enota preimenovala v Enoto intenzivne interne medicine.