Aktualni dogodki
Strokovna srečanja
2. strokovno izobraževanje sekcije medicinskih sester in zdravsvenih tehnikov v oftalmologiji
27.05.2011
Drugo strokovno izobraževanje sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je potekalo 27.5.2011 v Mariboru. Prvo sklop je zajemal predavanja z naslovom: »Celostna obravnava pacienta obolelega za rakom grla in vratu«. Na predavanju so aktivno sodelovale medicinske sestre in zdravniki specialisti otorinolaringologi iz UKC Maribor, patronažna medicinska sestra iz Ptuja ter predstojnik in glavna med. sestra ORL oddelka naše bolnišnice
V drugem sklopu so sledile učne delavnice, na katerih je bil prikaz menjave trahealne kanile. Porajalo se je marsikatero vprašanje, izmenjali smo si mnenja in izkušnje.
Kot predavatelja so gostili tudi mag. Jeličića- logopeda. Pretresljivo zgodbo nam je podal predsednik društva laringektomiranih bolnikov Štajerske. Društvo je zelo aktivno na marsikaterih področjih, med drugim se ukvarjajo tudi s petjem (slišali smo odlomek pesmi), kar nas je vse presenitilo in je še dokaz več, da se z močno voljo in pozitivizmom lahko naredi ogromno in še več. Vodilo teh bolnikov je:« Tudi brez grla je vredno živeti«.
Nataša Veren Horvat, dipl.m.s.
Nadzor in vrednotenje življenjskih funkcij
21.05.2011
Strokovni seminar je potekal 20. in 21. maja 2011 z naslovom »Nadzor in vrednotenje življenjskih funkcij« v hotelu Planja na Rogli.
Prof.dr.sc. Dušan Štajer iz UKC CIM je zelo nazorno predstavil prepoznavanje motenj srčnega ritma v elektrokardiogramu saj je elektrokardiografija pri nadzoru srčnega ritma edina praktična metoda.
Elektrokardiogram pri akutnem koronarnem sindromu: (AKS) predstavlja urgentno zdravstveno stanje, ki lahko ogroža človeško življenje, zato je nadvse pomembno, da tudi medicinske sestre, ki so pogosto prve v stiku z bolnikom, znajo prepoznati zgodnje simptome in znake ter znajo pravilno ukrepati.
Nadzor nad arterijskim krvnim tlakom s poudarkom na razumevanju krivulje arterijskega krvnega tlaka: Avtorji so si enotni, da mora zdravstveno osebje, ki se dnevno srečuje z invazivnim merjenjem arterijskega krvnega tlaka, vedeti, kaj vse se da razbrati iz krivulje arterijskega krvnega tlaka in kaj vse lahko vpliva na natančnost meritev.
Nadzor nad centralnim venskim pritiskom s poudarkom na razumevanju krivulje centralnega venskega pritiska: Spoznali smo katera so vstopna mesta za uvedbo CVK katetra in meritve, ki jih izvajamo glede na lego konice katetra, bolezenska stanja in operativne posege pri katerih je potrebna izvedba te invazivne metode za pridobivanje podatkov o pacientovem stanju.
Novi pristopi in aparature za izvajanje hemodinamskega monitoringa: Idealna merilna tehnika za klinično merjenje minutnega volumna srca (MVS) ne obstaja. Merilne tehnike se med seboj razlikujejo po neprekinjenosti, invazivnosti, zahtevnosti znanja in izkušenj za izvedbo in vrednotenje meritev. Pri kritično bolnem bolniku bi lahko minutni volumen srac (MVS) začeli nadzorovati veliko pred kritičnim stanjem, ki bi ga morda lahko v zgodnji fazi preprečili ali uspešno in hitreje zdravili. Medicinska sestra v hemodinamskem monitoringu predstavlja monitor vseh monitorjev.
Nadzor intrakranialnega pritiska: Zvišan intrakranialni pritisk (ICP) je resen zaplet, ki lahko nastane iz različnih vzrokov kot so nevrološke bolezni, možganske poškodbe, intrakranialne krvavitve, ishemične kapi, spremembe z proizvodnjo in/ali absorbcijo cerebrospinalnega likvorja, okužbe in tumorji. Zdravstvena nega pacienta s povišanim ICP-jem je kompleksna in od izvajalcev zahteva neprestano prilagajanje hitro se spreminjajočemu zdravstvenemu stanju pacienta. Potrebna je skrb za zadostno in učinkovito predihanost, hemodinamski nadzor in spremljanje pacientove zavesti.
Nadzor dihalnih spremenljivk pri umetno predihavanem bolniku: Umetno predihavanje je delna ali popolna podpora dihanju, ki je lahko tlačna ali volumska. Bolniku nudimo toliko dihalne podpore, kot jo potrebuje. Potrebuje zadostno analgezijo, sedacije pa čim manj, da čim prej sam prevzame dihalno delo. Pljuča najprej razpnemo, predihavamo nežno, da z umetnim predihavanjem ne povzročimo dodatnih poškodb. Skrbno osebje lahko preprečuje zaplete umetnega predihavanja in ga omeji na najkrajši možen čas.
Nadzor oksigenacije in ventilacije pri umetno predihavanem bolniku: Pri umetno predihavanem bolniku nepretrgoma spremljamo oksigenacijo s pulzno oksimetrijo, ki pa nam ne odraža ventilacije. Zato potrebujemo občasne analize arterijske krvi, da lahko na pH in pCo2 ustrezno prilagodimo predihavanje in s koncentracijo HCO3- odkrijemo morebitne pridružene motnje v acidobaznem ravnovesju.
Sodobni pristop nadzora vitalnih funkcij v enoti intenzivne terapije otrok: Nadzor nad vitalnimi funkcijami pacienta postaja s pomočjo informacijske tehnologije vse bolj dovršen. Monitor vitalnih funkcij, ki sicer prikazuje vse več parametrov (EKG, pulz, frekvenco dihanja, pulzno oksimetrijo, invazivni krvni tlak, osrednji venski tlak in druge), ne zadostuje več potrebam sodobne intenzivne terapije. Uvedli so Klinični informacijski sistem (KIS) v EIT, ki je sodobni nadzor nad vitalnimi funkcijami, uporabo tabličnih računalnikov, ter pametnih mobilnih telefonov z možnostjo oddaljenega varovanega dostopa do pacientove e-dokumentacije se popolnoma spreminja proces dela in dviguje kakovost zdravstvene oskrbe .To pa je napoved za uvedbo e-dokumentacije na vseh nivojih zdravstvenega varstva v Sloveniji.
Med temami predavanj so bile organizirane učne delavnice hemodinamskega monitoringa, bis monitoringa in zaprtih aspiracijskih sistemov.
Boštjan Pelcar, dipl. zn, EIIT
6. simpozij o kronični rani - Napredno zdravljenje kronične rane in okužbe tkiv
12.05.2011
UDELEŽBA NA 6. SIMPOZIJU O KRONIČNIH RANAH Z NASLOVOM:» Napredno zdravljenje kronične rane in okužbe tkiv«
Na prav poseben dan,12. maja, ki je za nas medicinske sestre še posebej obeležen, sva se s kolegico Jasmino Živič udeležile 6. Simpozija o ranah z naslovom » Napredno zdravljenje kronične rane in okužbe tkiv«, ki je potekal v Portorožu v hotelu Slovenija.
Na začetku simpozija nas je s toplimi besedami pozdravila ga. prof. Dragica Maja Smrke ter predstavniki sponzorjev tega srečanja. Sledila so zanimiva predavanja. Prvo nam je g. Igor Frangež predstavil tkivno vodeno regeneracijo s trombocitno pasto ter resorbilno membrano pri pacientu s kroničnim osteitisom. Poudarek je bil na kroničnem osteitisu, ki je pogost zaplet pri odprtih zlomih kosti. Tkivno vodena regeneracija pa je operativna metoda za povečanje kostnega volumna z uporabo membran. Osnovni namen te terapije je izkoristiti celitveni potencial rastnih faktorjev pridobljenih iz trombocitov ter osteogenih matičnih celic. Bil je tudi prikazan primer bolnika, ki se je zdravil na ta način.
G. Kocjančič nam je povedal nekaj o protetičnih okužbah. Pri večini predavateljev je bil letos v ospredju vloga biofilma. Biofilm tvorijo bakterije obdane z zunajceličnim matriksom ( glikokaliks).Bakterije so v biofilmu zaščitene, se neovirano razmnožujejo, izpostavljene so le tiste , ki se odcepljajo s površine biofilma- planktonska oblika. Bakterije so v biofilmu metabolno neaktivne ter s tem bistveno bolj odporne proti antibiotični terapiji, ki uniči bakterije zgolj izven biofilma. Biofilm upočasni prehodnost antibiotika skozi zunajcelični matriks ter interakcijo antibiotika z njim samim. V bistvu je biofilm zasedba nekega območja, kjer so se razmnožile bakterije. Nastane lahko v 24- 48-ih urah.
Predstavljena je bila tudi izkušnja s prvo slovensko oblogo ( alginatna obloga s kostanjevim medom), ki jo je predstavila dr. Ručigajeva. Med zavira razrast bakterij brez citotoksičnega učinka na celice tkiv, medtem ko so antiseptiki lahko tudi toksični za celice ter neselektivno ubijajo ali zavirajo rast mikroorganizmov na koži in tkivih. Medicinski med in poliheksanid se uporabljata v sodobni terapiji kroničnih ran uporabljata kot antiseptika. Med je enako učinkovit kot so jod, srebro ali oglje. Alginat se je na koncu študije izkazal za zelo učinkovitega pri zdravljenju inficiranih ran. Povzroča le nekoliko malo večjo bolečino kot poliheksanid. Prednost obloge je tudi ta, da se lahko uporablja pri diabetoloških bolnikih, ker ne vpliva na koncentracijo sladkorja v krvi.
Bil je tudi predstavljen pomen prehrane pri kirurških bolnikih. Poudarek je bil na inzulinski rezistenci, na katero moramo biti še posebej pozorni. Tarčni KS je od 4,5- 6,1 mmol/l.
Predstavljen je bil tudi pomen psihosocialnih dejavnikov pri zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov s kronično rano s strani g. Primoža Kocjančiča. Vse kronične bolezni in njihovi pozni zapleti se povezujejo z različnimi psihosocialnimi obremenitvami. Pri tem je vloga medicinske sestre izrednega pomena, kajti vključena je kot informacijski posrednik ob sprejemu pacienta, preko izvedbe vseh zahtevanih negovalnih postopkov in posegov, sodelovanja z zdravnikom pri zdravstvenih intervencijah, kot povezovalni člen z zdravnikom in pacientom ter edukacijski prispevek pri zdravstveno vzgojnem delu s pacienti in svojci.
Predstavljene so bile še razne študije z oblogami Poly Mem ter Askin Dressil; nekaj še o antiseptikih kot sodobno sredstvo pri uspešnem celjenju kroničnih ran. Sredstva z dodatkom antiseptikov so olajšala potek zdravljenja in pacientom omogočila kakovostnejše življenje kar se tiče zmanjševanja ali odsotnosti neprijetnega vonja okužene kronične rane, večje udobje v socialnem življenju ter hitrejše celjenje kronične rane.
Predstavniki Kliničnega oddelka za travmatologijo pa so tudi predstavili program za računalniško spremljanje kirurških ran s pomočjo programa Skine Area. Pri dokumentaciji in presoji procesa celjenja rane si lahko pomagamo z zgoraj omenjenim računalniškim programom
Na koncu napornega dne smo si privoščili večerjo s prijetnim druženjem. Drugi dan pa so sledile teme o Charcotovem stopalu ter ostale okužbe ter zdravljenje diabetičnega stopala. Zanimivo predavanje je bilo tudi Dr. Huljeva, ki je govoril o vlogi nekrektomije pri odstranjevanju biofilma. Predstavljene so bile tudi različne vrste nekrektomij. Sledil je kratek prispevek o kroničnih ranah v nevrokirurgiji. Ga. Darja Semenič pa nam je predstavila študijo primera o zdravljenju kroničnih ran z izločkom ličink muhe Lucilie Sericate. Pri bolnikih, ki so bili vključeni v študijo se je znatno izboljšala nekrektomija, sledila je iboljšava v epitelizaciji, granuliranje tkiva ter vonj. Smiselna bi bila nadaljnja raziskava v smeri farmakodinamike izločka, ustrezno odmerjanje le tega.
Tako smo uspešno zaključili še en simpozij o kroničnih ranah, kjer smo pridobili nova znanja ki jih bomo lahko uporabili v praksi za dobrobit naših pacientov.
Aleksandra Režonja, ZT
Jasmina Živič, ZT