V soboto 19. novembra je potekal strokovni seminar v prostorih kulturne dvorane v Beltincih z naslovom «Kakovostna in specifična obravnava ortopedskega bolnika.« Strokovni seminar smo pripravili zdravstveni sodelavci Splošne bolnišnice Murska obota zaposleni na Kirurškem oddelku ter Pomursko DMSZT. Priznanje našemu delu je z besedami in pohvalo izrazil tudi direktor bolnišnice Bojan Korošec. S ponosom smo predstavili nov mejnik v našem delu na področju ortopedije. S prihodom zdravnika specialista Slavka Krambergerja je ortopedija dobila nov zagon kljub nekaterim majhnim nevšečnostim, kot so prostorska stiska in pomanjkanje kadra, ki pa se bo v prihodnosti tudi izboljšalo. Uspelo nam je pripraviti izredno kvalitetna in zanimiva predavanja, saj je odmevnost predavanj presegala vsa naša pričakovanja. Veseli smo bili tudi aktivne vloge poslušalcev in mnogoterih dialogov.

Odzivi poslušalcev so bili izredno pozitivni, porajale so se nekatere nove ideje, ki bodo implementirane v prakso. Pomembno je, da se zavedamo, da moramo vedno stremeti k novim ciljem naprej, saj verjamemo, da nas čaka še veliko novih izzivov, ki pa bodo naša popotnica za v prihodnost naše ustanove.

Hvala vsem, ki ste se uspeli na ta meglen jesenski dan udeležiti našega strokovnega seminarja z željo po novem znanju. Saj kot je Benjamin Franklin dejal:«Investiranje v znanje izplača najvišje obresti.« Hvala tudi DMSZTB Pomurja in vodstvu bolnišnice pri organizaciji tega dogodka in tudi vsem poslovnim partnerjem.

                                                                                                                          Aleksandra Nagy, dipl.m.s

dobro izbrana tema tokratnega strokovnega srečanja, ki je potekalo v Šmarjeških toplicah, je bila Paliativna oskrba srčno žilnega bolnika. S prispevki sva iz naše bolnišnice aktivno sodelovali z prim. mag. Majo Šeruga, dr. med.spec. int.

Zakaj paliativna oskrba pri srčno žilnih bolnikih? Dejstvo je, da so v paliativno oskrbo vključeni največkrat bolniki z rakavimi obolenji, vendar značilnosti napredovalih nerakavih kroničnih obolenj narekujejo veliko potrebo po paliativni oskrbi tudi pri tovrstnih bolnikih.

Zdravstveni delavci se pri svojem delu redno ali vsaj občasno srečujemo z težko bolnimi in umirajočimi bolniki. Zaradi nepoznavanja paliativne oskrbe pa se pri hudo bolnih in umirajočih še vedno izvajajo postopki oskrbe, ki povzročajo nepotrebno dodatno trpljenje tako bolnika kot tudi njegovih najbližjih. V izogib temu so zato potrebna izobraževanja tudi na tem področju. Skozi teme smo se slušatelji med drugim lahko seznanili z na primerih prikazano palitivno oskrbo pri kroničnih nerakavih obolenjih, vlogi medicinske sestre in zdravstvene nege pri le teh, z oskrbo v terminalnem stadiju, oskrbo v domačem okolju,z vlogo fizioterapevta in delavnega terapevta v paliativni oskrbi. Posebej zanimivi pa so bili prispevki, ki so se dotaknili dilem s katerimi so zdravstveni delavci srečujemo, duševnih stiskah, ki se pojavljajo pri bolnikih - tudi umirajočih otrocih in njegovih svojcih, zakaj in kako nastanejo te stiske in kaj lahko zdravstveni delavci naredimo, da jih olajšamo.

Žal je bila udeležba na tokratnem srečanju skromna, kar je škoda, saj znanje o paliativni obravnavi gotovo zelo olajša delo medicinske sestre s hudo bolnimi in umirajočimi. S pomočjo paliativne obravnave pa bolnik skupaj s svojci in paliativnim timom doseže boljšo kakovost življenja in podporo v času prestajanja hude bolezni in v terminalnem stadiju.

                                                                                                                                      Anita Vogrinčič Černezel,

                                                                                                                                       dipl.m.s., Interni oddelek

V petek sva se s sodelavko Matejo Kuzma udeležili seminarja z naslovom »Obravnava otrok z motnjami v duševnem zdravju«, ki je potekla na Psihiatrični kliniki Ljubljana.

Strokovnjaki različnih strok so z nami delili svoje dolgoletne izkušnje pri delu z otroci. Tako nam je mag. Barbara Žemva, klinična psihologinja spregovorila o emocionalnem, socialnem in kognitivnem razvoju v otroštvu ter o mejnikih, ki vplivajo na razvoj osebnosti otroka. V svojem predavanju je podala tudi nakatera nova spoznanja nevroznanosti in posledično drugačen pogled na zdravljenje in obravnavo otrok s težavami v duševnem zdravju.

Njeno predavanje je dopolnila prof. Dr. Martina Tomori, specialistka psihiatrije s predavanjem Posebnosti duševnih motenj v razvojnem obdobju ter mag. Tanja Bečan, pedagoginja , s predavanjem o integriranem modelu obravnave otrok v timu. Svoje dolgoletne izkušnje na področju pedopsihistrije sta podala tudi mag. Jožica Petreka Novak in Denis Mušič, dipl. zdravstvenik s predavanjem Sodelovanje s starši pri obravnavi motenj v otroštvu ter pedagoginja Barbara Dajčman in Aljoša Lapajna, dipl.zdravstvenik s predavanjemObravnava otrok in mladostnikov na oddelku pod posebnim nadzorom.

V zadnjem delu pa smo v delavnicah poskušali povezati teoretična znanja s spoznanji iz prakse ter skupaj s strokovnjaki različnih strok,ki se pri svojem delu srečujejo z otroki, ki imajo težave v duševnem zdravju, razpravljali o razkoraku med teorijo in prakso.

Zdrav razvoj otroka- tako telesni kot duševni in socialni- se začne že prenatalno in se nadaljuje v najzgodnejšem obdobju življenja, ko je razvoj pri otroku naj intenzivnejši. Še vedno je za otrokovo zdravje najpomembnejša družina kot primarna celica družbe, ki otroka pripravlja na pot v življenje. Ta pot je lahko pot v prihodnost ali pa pot v pogubo, strah in duševne motnje, če starši niso sposobni prepoznati in ustrezno usmerjati razvojne potenciale otrok.

 

Alenka Karlovčec, dipl.med.sestra